Knjigarna

Besedne postaje 2024

Sodelujeta: prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in Barbara Korun 

Na začetku je bilo drevo, zapiše Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani, v svoji pesniški zbirki Drevo delfin (Center za slovensko književnost, 2024). In temu drevesu prisoja veliko imen: hrast, carjevič, divja jablana, breza, vrba … Ali nosi drevo v svoji krošnji tudi druge pomene,  ločene od rastlinskih? Kako je to drevo povezano z družino, materinskim mitom, vojno? Kakšna pa je njegova vez z delfinom?  O vsem tem in še o marsičem se je z avtorico knjige na Besedni postaji Knjigarne FF pogovarjala pesnica, pisateljica in esejistka Barbara Korun. 

 

Sodelujeta: prof. dr. Robin Bates in prof. dr. Igor Maver; Pogovor je potekal v angleščini 

Uvodne besede prof. dr. Igorja Mavra

»Spoštovani gledalci, dobrodošli, današnji gost v seriji intervjujev Besedne postaje Filozofske fakultete je prof. dr. Robin Bates. Diplomiral je na Carleton Collegeu ter magistriral in doktoriral iz angleščine na Univerzi Emory v Atlanti. Svojo kariero je preživel kot učitelj na St Mary's College of Maryland blizu Washingtona DC, v tem času pa je dvakrat prejel Fulbrightovo štipendijo za poučevanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je objavil dve knjigi: How Beowulf Can Save America: An Epic Hero's Guide to Defeating the Politics of Rage in knjigo Better Living through Literature: How Books Change Lives and (Sometimes) History. … Leta 2018 se je upokojil in živi v Sewaneeju v Tennesseeju, kjer je odraščal kot otrok. Dr. Bates in njegova žena Julia sta poleg pedagoškega in znanstvenega dela v spomin na najstarejšega sina Justina, ki je umrl v nesreči, vzpostavila študentsko izmenjavo med St Mary's College of Maryland in Oddelkom za angleščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru študentske izmenjave je 30 slovenskih študentov en semester študiralo na St Mary's College in primerljivo število ameriških študentov na Filozofski fakulteti. Batesovi vidijo štipendijo kot način zahvale Sloveniji za številne bogate izkušnje, ki jih je njihova družina doživela v tej državi. Leta 2023 je profesor Bates na predlog FF prejel priznanje Pro Universitate labacensi Univerze v Ljubljani  za svoje neutrudno delo za študente angleškega jezika. Osebno sem imel priložnost z njim razpravljati  o knjigah, družbeni in kulturni zgodovini, kadarkoli je obiskal Slovenijo. V intervjuju se bova pogovarjala o njegovi pravkar izdani knjigi o tem, kako pomembna je literatura in kako vplivna je (lahko) pri »spreminjanju življenj in (včasih) zgodovine«, če citiram del naslova knjige Better Living through Literature: How Books Change Lives and (Sometimes) History, v slovenskem prevodu Književnost za boljše življenje: Kako knjige spreminjajo življenja in (včasih) zgodovino, ki je v angleščini izšla pri založbi Quoir iz Chica v Kaliforniji, 2024 , 385 str. Knjiga je urejena kronološko, avtorji pa segajo od klasične književnosti do britanske književnosti 17., 18. in 19. stoletja, vse do Brechta v 20. stoletju. Literarna teorija je v zvezi z vplivom literature na naša življenja obravnavana ločeno, od antike do S. Freuda, W. Bootha, H. Blooma pa vse do sodobne M. Nussbaum, če omenimo le nekatere. Nekatera poglavja nosijo naslove, na primer, »Moč literature«, »Sila za moralno preobrazbo«, »Sila za družbeno preobrazbo«, »Glas zatiranih«, »Usposabljanje za državljanstvo« itd.«

Introduction by Prof. dr. Igor Maver

»Dear viewers, welcome, today's guest in the interview series Word Stations of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana is Professor Robin Bates. Dr. Robin Bates received his B.A. from Carleton College and his M.A. and Ph.D in English at Emory University in Atlanta. He spent his career teaching at St. Mary's College of Maryland near Washington DC, during which time he twice received Fulbright Scholarships for the University of Ljubljana. He has recently published two books, How Beowulf Can Save America: An Epic Hero's Guide to Defeating the Politics of Rage and his most recent book Better Living through Literature: How Books Change Lives and (Sometimes) History. In 2018 he retired to Sewanee, Tennessee, where he grew up as a child. In addition to his teaching and scholarship, Dr. Bates and his wife Julia, in honour of their oldest son Justin, who died in an accident, set up a student exchange between St. Mary's College of Maryland and the Department of English of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana. The student exchange has seen 30 Slovenian students study at St. Mary's College for a semester and a comparable number of American students study at the University of Ljubljana. The Bateses see the scholarship as a means of thanking Slovenia for the many rich experiences their family has had in the country. In 2023 Professor Bates was, nominated by the Faculty of Arts, awarded a Recognition Pro Universitate labacensi of the University of Ljubljana for his unstinting work for the students of English. I personally have had the occasion to enjoy debating books, social and cultural history with him whenever he has visited Slovenia. In the interview we will be discussing his just released book on how much literature matters and how powerful literature is and can be in »changing lives and (sometimes) history«, if I quote from the book's title: Better Living through Literature: How Books Change Lives and (Sometimes) History, published by Quoir from Chico in California, 2024 , 385 pp. The book is arranged chronologically and the authors range from classical literature to the 17th, 18th and 19th century British literature, all the way to Brecht in the 20th century. Literary theory, with regard to the impact of literature on our lives, is addressed separately, from classical antiquity to S. Freud, W. Booth, H. Bloom, all the way to the contemporary M. Nussbaum, to just mention a few. Some of the chapters are titled, for example, »The power of literature«, »Force for moral transformation«, »Force for social transformation«, »Voice of the oppressed«, »Training ground for citizenship«, etc.«

Sodelujeta: prof. dr. Robin Bates in prof. dr. Igor Maver; Pogovor je potekal v angleščini. Uvodne besede prof. dr. Igorja Mavra

Besedna postaja v Knjigarni FF: V višine in globine (Znanstvena založba FF)

Sodelujeta: doc. dr. Mojca Marija Peternel in izr. prof. dr. Peter Mikša

Mojca Marija Peternel je v zadnjih štirih letih za Znanstveno založbo Filozofske fakultete izdala neke vrste triptih – serijo treh knjig t.i. planinske tematike oz. tematike planinske zgodovine.

Govorimo o sledečih delih: knjigi »Knjige za gorohodce : prvi planinski vodniki na Slovenskem« izdani leta 2020, pa naslednji z naslovom »Ljubiteljem kranjskih Alp!«: Kranjska podružnica Nemškega in avstrijskega planinskega društva izdani 2023 in še sveži »V višine in globine : nadaljevanje zgodbe o podružnicah Nemškega in avstrijskega planinskega društva na Slovenskem«.

V vseh treh knjigah se časovno osredotoča na obdobje od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja. V prvi knjigi predstavlja gorniško literaturo v času od 70. let 19. stoletja do prve svetovne vojne v drugih dveh pa Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DuOeAV) in njegovo delovanje ter vpliv na slovenski prostor. V okviru delovanja Nemškega in avstrijskega planinskega društva gre izpostaviti tudi ureditev vodništva. Z izvedbo prvega vodniškega tečaja na Slovenskem v Mojstrani leta 1894 pod okriljem  DuOeAV so bili namreč postavljeni temelji profesionalnega vodništva, ki je v tistem času mnogokrat bil tudi glavni vir za preživetje.

Besedna postaja v Knjigarni FF: V višine in globine (Znanstvena založba FF)

Besedna postaja v Knjigarni FF: V iskanju Buddhe: sprehodi po krajinah budistične filozofije (Znanstvena založba FF)

Sodelujejo: doc. dr. Nina Petek, prof. dr. Franci Zore in Sebastijan Pešec.
V monografiji V iskanju Buddhe: sprehodi po krajinah budistične filozofije svo­je raziskovalne izsledke iz srečevanj s tremi temeljnimi vejami budizma, namreč theravāda, mahāyāna in vajrayāna, ter njihovimi raznovrstnimi tokovi predstavi­jo nekateri raziskovalci in raziskovalke z Oddelka za filozofijo Filozofske fakulte­te Univerze v Ljubljani, ki v svoja primarna raziskovalna področja vključujejo tudi premisleke o budistični filozofiji. Prispevki se dotikajo raznovrstnih tematik, vsi pa z različnih perspektiv nagovarjajo tisto, kar predstavlja samo jedro budističnega nauka in odgovarja na preprosto in hkrati zagonetno vprašanje – kje je Buddha?

Besedna postaja v Knjigarni FF: V iskanju Buddhe

Besedna postaja v Knjigarni FF: Film, radio in televizija med pandemijo (Znanstvena založba FF)

Sodelujeta: doc. dr. Polona Petek in mag. Eva Vrbnjak.

Kako se je spremenila paradigma medijske krajine, ki so jo sprožile digitalizacija, datafikacija in algoritmizacija? Na kakšen način je pandemija pospešila in poglobila te procese? Kako se je koncept sekuritizacije implementiral v retoričnih bravurah slovenskega vsakdana med pandemijo? Zakaj je lockdown udejanjil in legitimiral strahove, ki so nas navdajali ob invaziji novih digitalnih tehnologij? Odgovore na ta vprašanja smo poiskali na predstavitvi knjige Film, radio in televizija med pandemijo, ki jo je uredila doc. dr. Polona Petek. 

Besedna postaja v Knjigarni FF: Film, radio in televizija med pandemijo (Znanstvena založba FF)

Besedna postaja v Knjigarni FF: Commemorating the First World War in the Former Yugoslavia in Dediščina spomenikov prve svetovne vojne (Znanstvena založba FF)

Sodelujejo: zasl. prof. dr. Božidar Jezernik, prof. dr. Vito Hazler in mag. Eva Vrbnjak.

Gosta tokratnih Besednih postaj Filozofske fakultete sta zasl. prof. dr. Božidar Jezernik in prof. dr. Vito Hazler, oba dolgoletna predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF, ki sta podpisana pod dve novi znanstveni monografiji. Prvi je souredil in skupaj s še 12 avtorji in avtoricami napisal knjigo Commemorating the First World War in the Former Yugoslavia (Zupaničeva knjižnica), ki med drugim govori o spomeniški dediščini jugoslovanskih vojakov, padlih v prvi vojni. Drugi je avtor vizualno bogate in obširne monografije Dediščina spomenikov prve svetovne vojne.

Če bi se malo potrudili, bi lahko obema knjigama poiskali nek ohlapen skupni imenovalec: to bi bila denimo tema spomina, spomenikov, padlih vojakov, prve svetovne vojne. A več o tem bosta povedala gosta, ki sta se v pogovoru dotaknila tudi koncepta »spominske krajine« in njegove (ne)vpletenosti v ideologijo, dejstva, da spomeniki zadevajo tako sfero osebnega kot političnega, pa vloge spomenikov pri oblikovanju slovenske identitete in tudi izjemno aktualnih, še vedno »odprtih« vprašanj, kot je denimo pokop žrtev iz Kočevskega Roga.

Sodelujejo: zasl. prof. dr. Božidar Jezernik, prof. dr. Vito Hazler in mag. Eva Vrbnjak.

Dogodki

04. 02. 2025
Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Korejske soseske onkraj Koreje: kraji, družbena omrežja in identitete v Seulu, Kjotu in Hanoju

29. 01. 2025
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Simpozij: Psihologija zaupanja in manipulacije – kako socialni inženiring izkorišča naše šibkosti

29. 01. 2025
Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Pedagoško-andragoški dnevi 2025: Od individualizma k skupnosti: je to še izziv?

23. 01. 2025
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Predstavitev knjige V deželi pravljic, K družbenim funkcijam pravljičnih narativov

22. 01. - 24. 02. 2025
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Razstava portretov prejemnic in prejemnikov nagrad za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti