Pomoč v stiski

Več informacij o Psihološki svetovalnici FF najdete tukaj.

Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene je namenjena vsem, ki potrebujete pogovor, svetovanje …

Se soočate z različnimi situacijami (na področju medosebnih odnosov, študija ...), ob katerih se vam porajajo:

• (vsakdanja) vprašanja, ki bi jih želeli »premleti« z nekom,
• stiske, neprijetna doživljanja,
• želje po razmisleku o nadaljnjih korakih (povezanih s konkretnim problemom ali v življenju na sploh, osamosvajanju, partnerstvu itd.),
• potrebe po soočanju s preteklimi bolečimi izkušnjami,
• težave pri doseganje ciljev, težave z motivacijo, ipd.,
• želje po izboljšanju komunikacije in medosebnih odnosov (partnerskih, odnosov z avtoritetami, starši ...), asertivnosti ...

V psihosocialno svetovalnico ste vabljeni tudi vsi, ki bi želeli z nekom razpravljati o različnih pogledih, vprašanjih, dilemah, nejasnostih glede (bodočega) profesionalnega dela ali vprašanjih, ki se vam pojavljajo v praksi ... Namenjena je tudi vsem, ki ste zgolj radovedni, ali pa bi želeli poklepetati o sebi, dobiti kakšno povratno informacijo o svojem delovanju ipd.

Kje in kdaj?

Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene deluje na treh lokacijah:

• Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (ob torkih 10.30–12.30 in četrtkih 13.00–15.00),
• Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (ob četrtkih 12.00–14.00),
• Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (ob četrtkih 12.00–14.00).

V izjemnih primerih, če je otežen ali onemogočen dostop »v živo«, če zbolite ipd., se lahko dogovorite za svetovanje na daljavo. Praviloma izberete tisto lokacijo, ki vam je bližja in tisto svetovalko/svetovalca, s katero niste v nekem drugem odnosu (študijskem, sorodstvenem, prijateljskem …).

Kontakte svetovalcev in več informacij najdete tu.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani imamo ničelno toleranco do vsakršnega trpinčenja, nadlegovanja, spolnega nadlegovanja ali drugih oblik nasilja. Zavezujemo se, da bomo na fakulteti dejavno zagotavljali prostor medsebojnega spoštovanja, varovanja dostojanstva, medsebojnega zaupanja in sprejemanja raznolikosti.

Vsem, ki so žrtve kakršnega koli nasilja, zagotavljamo varen prostor in zaščito ter dosledno izpeljavo vseh za to predvidenih postopkov v skladu s Pravilnikom o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju. Ob tem posebej poudarjamo, da je za nasilje vedno odgovoren povzročitelj oziroma povzročiteljica in ne žrtev. 

Na Filozofski fakulteti smo sprejeli tudi posebne Strokovne smernice za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja in nasilja. Smernice vam lahko pomagajo pri prepoznavanju nasilja in ustreznem ukrepanju. 

Na koga se lahko obrnem v primeru spolnega nadlegovanja, nadlegovanja ali trpinčenja?

Na fakulteti imamo vzpostavljen institut več zaupnih oseb tako za pedagoške in strokovne delavce in delavke kot za študente in študente. Njihove osnovne naloge so:

• zagotoviti varen prostor in prisluhniti,
• informirati o možnostih in postopkih,
• svetovati in pomagati pri nadaljnjih korakih.

Zaupne osebe za področje spolnega nadlegovanja, nadlegovanja ali trpinčenja za pedagoški kader, nepedagoški kader  ter vse študentke in študente:

•              prof. dr. Barbara Pihler Ciglič
•              prof. dr. Jasna Mažgon
•              doc. dr. Jasna Podreka
•              doc. dr. Mojca Leskovec
•              doc. dr. Katja Mahnič

Več o različnih oblikah nasilja si lahko preberete v publikacijah Društva za nenasilno komunikacijo. Oglejte si tudi prosojnice s predavanja o trpinčenju na delovnem mestu, ki je potekalo maja 2017 na UL FF.

Telefoni za pomoč v stiski

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen. 

Posvet

Za prvi obisk za brezplačno psihološko svetovanje v svetovalnicah Posvet je na voljo številka 031 704 707 (vsak delavnik med 8. in 16. uro).

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja

• Brezplačni SOS telefon, 24 ur/dan: 080 11 55.
• SOS zatočišče: 24 ur/dan: 080 11 55. Obe varni hiši delujeta in sprejemata ženske in otroke – žrtve nasilja.
• SOS osebno svetovanje: vsak delavnik od 9. do 15. ure: 031 699 333 (lahko vas pokličejo nazaj, da s klicem nimate stroškov; nudijo tudi pogovor s psihoterapevtko).
• Svetovanje po elektronski pošti: drustvo-sos@drustvo-sos.si.

Telefonsko svetovanje za žrtve nasilja v družini ali v intimnopartnerskem odnosu (Društvo za nenasilno komunikacijo)

• vsak dan od 8. do 16. ure, na 031 770 120 (Ljubljana) in 031 546 098 (Koper).

Zveza prijateljev mladine Moste - Polje

• vključitev v razbremenilni pogovor ali psihosocialno svetovanje na voljo na številki 01 54 43 043 – (splošna številka) in na elektronski pošti info@zpmmoste.net

Sočutni telefon Slovenskega društva hospic

• razbremenilni pogovori ljudem, ki se soočajo s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju: spremljanje umirajočih: 051 426 578, podpora žalujočim: 051 419 558.

Več si lahko preberete tukaj.

Kampanja poteka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Cilj kampanje je znižati stopnjo stigmatizacije težav v duševnem zdravju in spodbuditi k iskanju ustrezne pomoči. Večinski delež pozornosti aktivnosti kampanje je usmerjen v populacijo mladih, saj so trenutne razmere še posebej negativno vplivale na njihov vsakdan in posledično tudi na njihovo duševno zdravje.

V ta namen je zaživela nova spletna stran in Instagram profil, kjer se bodo redno objavljali seznami virov pomoči, različne tehnike sproščanja, delavnice, ki se jih mladi lahko udeležijo, osebne zgodbe ambasadorjev in študentov itd. Vse, kar lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju mladih.

Duševno zdravje je valuta prihodnosti, v katero je potrebno intenzivno vlagati. Naši mladi morajo v tem trenutku vedeti, da v svojih občutjih niso sami in da pomoč obstaja.

Ekipa: Nisi okej? Povej naprej. 

Študij prinaša številne spremembe v življenje študentov. Nekatere so navdihujoče, prijetne in zanimive, lahko pa so tudi take, ki predstavljajo izzive, kar lahko vpliva na duševno zdravje posameznikov. Težave z duševnim zdravjem lahko vplivajo na koncentracijo, motivacijo in našo sposobnost osredotočenja na naloge, ki jih moramo opraviti. S podporo ste lahko pri študiju uspešni.

• Stopite v stik s kontaktno osebo za študente s posebnimi potrebami in posebnimi statusi na svoji fakulteti ali akademiji in skupaj z njo preverite, kakšne možnosti za prilagoditve izvajanja študija imate.
  Prilagoditve lahko koristite pri izvedbi predavanj, vaj, seminarjev, praktičnem usposabljanju, terenskem, laboratorijskem delu (npr. posebni pripomočki, prisotnost pomočnika, prilagojen način opravljanja obveznosti, časovni roki …). Prilagoditve lahko dobite tudi glede študijskega gradiva (npr. daljši čas izposoje v knjižnici) ali načina preverjanja in ocenjevanja.
   
• Pridobite si status študentke/študenta s posebnimi potrebami.
  ​Ne čakajte na konec študijskega leta, ko bo obveznosti preveč in boste spoznali, da potrebujete status. Zagotovite si ga že prej – na začetku študijskega leta. V pomoč pri ugotavljanju, kaj potrebujete, so vam lahko kontaktne osebe. Za lažje in učinkovitejše komuniciranje svojih osebnih okoliščin pa pokukajte v priročnik Samozagovorništvo študentov s posebnimi potrebami (prenos pdf-ja).
   
• Stopite v stik z enim od študentov tutorjev na fakulteti ali akademiji, ki jo obiskujete.
  ​Čeprav študentka ali študent tutor ni strokovnjak s področja duševnega zdravja, je lahko dober vir različnih informacij o poteku študija in o možnih prilagoditvah. Ob stiku s tutorjem ali tutorko vam ni treba govoriti o težavah z duševnim zdravjem, je pa osnovna informacija lahko v pomoč tutorju ali tutorki pri razmišljanju o možnih podporah. Tutor ali tutorka vam lahko svetuje glede študijskih in drugih tematik, vas seznani s pravicami in dolžnostmi ter tako zagotavlja podporo pri študiju.
   
• Stopite v stik in se posvetujte s svetovalkami in svetovalci v Psihosocialni svetovalnici Univerze v Ljubljani.
   
• Obiščite različne delavnice Kariernih centrov Univerze v Ljubljani za kariero in osebno rast.
   
• Ob doživljanju kakršnega koli nasilja ali trpinčenja se obrnite na zaupne osebe na posameznih fakultetah in akademijah.
   
• Poiščite pomoč tudi pri varuhinji študentov, ki skrbi za vključujoče (študijsko) okolje.

Predvsem pa naj vas ne bo strah postavljati vprašanj in poiskati podpore! Na Univerzi v Ljubljani želimo študentke in študente podpreti pri premagovanju morebitnih izzivov pri študiju in jim pomagati pri doseganju njihovih ciljev. 

Foto: podpora me študijem na Univerzi v Ljubljani