Češka pisateljica Radka Denemarkova
Gostja zadnje Besedne postaje v letu 2014 je bila češka pisateljica Radka Denemarkova. Z avtorico smo se pogovarjali o njeni odmevni »trilogiji o srednjeevropskem 20. stoletju« – romanih Jaz pa vprašam, kdo to tolče, Denar od Hitlerja in Kobold (ki so v slovenščini izšli pri založbah Modrijan in KUD Police Dubove) – ter njeni najnovejši knjigi Prispevek k zgodovini radosti (Příspěvek k dějinám radosti, 2014), v katerih obravnava pereče teme sodobne družbe. Prevode odlomkov romana je brala dramska igralka Nataša Sirk. Pogovor sta vodili Jana Šnytová, lektorica češkega jezika na FF UL, in prevajalka Tatjana Jamnik.
Maruša Krese: Da me je strah?
Na Besedni postaji smo 19. novembra govorili o pisateljici Maruši Krese in njeni knjigi Da me je strah? (Goga, 2013). Da je šestdesetletna zgodovina še vedno aktualna in sveža, poskrbi sinkretičnost vojnega, družinskega, kronikalnega, ljubezenskega in avtobiografskega romana, v katerem je meja med osebnim in kolektivnim večkrat (tudi nasilno) zabrisana. Čeprav je hči, ena izmed treh glavnih oseb v romanu, pogosto zavestno distancirana do slovenske družbene stvarnosti, nenazadnje se tudi preseli v tujino prav zaradi njene ozkosti in majhnosti, kot pripovedovalka spet spregovori o njej, ko se počuti etično in čustveno pripravljena in ko lahko zelo različne občutke in miselna stanja poveže s skupnim romanesknim razpoloženjem: strahom. Ni naključje, da je osnovno čustveno razpoloženje že v naslovu romana zapisano vprašalno in v tem smislu apostrofično, saj bralce nagovarja k iskanju odgovorov in postavljanju drugih, sorodnih vprašanj. Po mnenju dr. Alojzije Zupan Sosič roman Maruše Krese prinaša v slovensko književnost eno izmed najbolj kvalitetnih partizanskih zgodb.O knjigi so se pogovarjale prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, avtorica spremne besede Stanka Hrastelj in Meta Krese.
Karl Gržan: Le kaj počne Bog v nebesih, da je na zemlji toliko trpečih
3. novembra smo na Besedni postaji gostili prav posebnega gosta, patra Karla Gržana, ki ga je v njegovih razmišljanjih o življenju čudovito dopolnjevala pesnica Tjaša Koprivec, glavna urednica Založbe Sanje. Karl Gržan, ki je tudi doktor literarnih znanosti, je lani napisal knjigo Le kaj počne Bog v nebesih, da je na zemlji toliko trpečih in knjiga je zaradi svojega avtorja še posebej močno odmevala.
Liber amicorum
29. oktobra smo se poklonili zaslužni profesorici Helgi Glušič in akademiku Matjažu Kmeclu in predstavili liber amicorum ali slavnostni zbornik, ki je izšel ob njuni 80-letnici, kot dvojna številka revije Jezik in slovstvo (št. 2–3, 2014). Zanj je napisalo razpravne in spominske članke trideset njunih kolegov, učencev in sodelavcev. Delo sta predstavila glavna urednica prof. dr. Đurđa Strsoglavec in urednik tematske številke prof. dr. Miran Hladnik.
Začetki evropskega feljtonskega romana
Na Besedni postaji smo 21. oktobra letos gostili prof. dr. Norberta Bachleitnerja z dunajske univerze. Svoj pogled na knjigo Začetki evropskega feljtonskega romana, ki je izšla pri Znanstveni založbi FF, sta podala še prevajalka knjige dr. Katarina Bogataj Gradišnik in pisec spremne besede o slovenskem feljtonskem romanu prof. dr. Miran Hladnik. Slednji je povedal, da bo na tem področju v slovenskem prostoru potrebnega še dosti dela, rezultati dosedanjih raziskav pa so že sedaj zelo zanimvi. Pogovor je vodila prof. dr. Martina Ožbot, uvodno besedo pa je imel prof. dr. Tone Smolej.
Goran Tribuson: Zgodovina pornografije
8. maja 2014 je bil gost Besedne postaje pisatelj Goran Tribuson. S priljubljenim hrvaškim avtorjem se je ob izidu slovenskega prevoda njegovega kultnega romana Zgodovina pornografije iz leta 1988 pogovarjala prof. dr. Đurđa Strsoglavec, ki je poleg Zgodovine pornografije (2014) poslovenila tudi njegova romana Če ne bo hujšega (2004) in Klub oboževalcev (2007). Roman poleg zanimive pripovedne strukture odlikujejo tudi sočen jezik, humor, (samo)ironija in avtopoetični diskurz, ki se nanaša na skoraj vse Tribusonove pripovedne postopke (od fantastike do čistega žanra). Četudi je od prvega izida minilo 26 let, ni izgubil privlačnosti in še danes (med kritiko in bralci) velja za najboljši Tribusonov roman.
Francesco Robba (1698-1757): beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani
7. maja 2014 smo na Besedni postaji govorili o Francescu Robbi. Lansko jesen je izšla prva znanstvena monografija v slovenskem jeziku Francesco Robba (1698-1757): beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2013). Kipar, ki je bil rojen in šolan v Benetkah, je v skoraj štirih desetletjih bivanja na Kranjskem zaznamoval umetnostno podobo Ljubljane, obenem pa sodi med najpomembnejše umetnike 18. stoletja v nekdanjih notranjeavstrijskih deželah. Z avtorjem knjige prof. dr. Matejem Klemenčičem in drugimi gosti se je o Robbovem delu, njegovem pomenu za baročno Ljubljano, kasnejši recepciji in percepciji njegovega dela, ne nazadnje pa tudi o zagatah umetnostnozgodovinske znanstvene publicistike, pogovarjal prof. dr. Tine Germ.
dr. Valentina Hribar Sorčan: Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti
Na Besedni postaji, 8. aprila 2014, je svojo knjigo predstavila doc. dr. Valentina Hribar Sorčan. Z avtorico znanstvene monografije Jaz in drugi v (post)moderni filozofiji in umetnosti: na poti k sodobnosti (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2013) se je o tem, kako je filozofija nekoč razumela pojem jaza in odnos do drugega (ob naslonitvi na primerjalno in medkulturno filozofijo, zlasti na staroindijsko izročilo) in kako filozofija danes, skozi različne filozofske discipline (od ontologije, kozmologije, etike do estetike) razmišlja o jazu in drugem/drugih ter o intersubjektivnosti, pogovarjal prof. dr. Lenart Škof.
Hispanistična razpotja: Rojas, Cervantes, Machado, García Márquez
Na Besedni postaji so bile, 2. aprila 2014, naše gostje hispanistke: prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, prof. dr. Jasmina Markič, doc. dr. Barbara Pihler, doc dr. Maja Šabec in njihova knjiga Hispanistična razpotja: Rojas, Cervantes, Machado, García Márquez (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2013). Gre za prvo znanstveno publikacijao v slovenskem prostoru, ki vključuje sodobne literarnovedne in jezikoslovne pristope k besedilom štirih literarnih klasikov iz špansko govorečega sveta: Fernanda de Rojasa, Miguela de Cervantesa, Antonia Machada in Gabriela Garcío Márqueza. Delo nagovarja tako hispaniste kot sloveniste in komparativiste, literarne zgodovinarje, jezikoslovce, študente hispanistike in drugih humanističnih smeri, in tudi širšo zainteresirano javnost.
Ljudje in jedrska energija: od navdušenja do stigme
26. marca 2014 smo na Besedni postaji s psihologi, prostorskim sociologom in strokovnjaki iz jedrske stroke debatirali o temi, ki jo prinaša nova knjiga Znanstvene založbe FF Ljudje in jedrska energija: od navdušenja do stigme. Navzoči so se strinjali, da je za uspeh projektov povezanih z jedrsko energijo ključno zaupanje ljudi v inštitucije in da je strah, ki lahko na videz izgleda iracionalen, za tistega, ki ga občuti, še kako realen. Vsekakor je želeti, da bi razprave o energetskih vprašanjih potekale ves čas in na vseh nivojih in da bi do pomembnih sprememb prihajalo prej in ne šele po tem, ko se zgodi najhujše. Knjiga predstavlja prerez pogledov na jedrsko energijo od prvotnega navdušenja do sedanje stigmatiziranosti. Zato je umeščanje jedrskih objektov v prostor zahtevno, sodelovanje javnosti pri tem pa nujno. Različnosti pogledov jedrske stroke in državnih organov na eni ter splošne javnosti na drugi strani so dodaten vir navzkrižij. Vse to so skušali predstaviti avtorji prispevkov v knjigi: dr. Boštjan Bajec, dr. Drago Kos, dr. Anja Podlesek, dr. Marko Polič in dr. Nadja Železnik.
Zgodovina slovenskih železnic na razglednicah
Na Besedni postaji smo se 20. marca 2014 s konservatorskim svetnikom Tadejem Bratetom, magistrom industrijske arheologije in mednarodno uveljavljenem strokovnjaku za varstvo tehniške dediščine pogovarjali o zgodovini tirnega prometa pri nas. Železnica je bila ob svojem nastanku pravo čudo tehnike, biti železničar pa privilegij, lokomotive so personificirali, posadke strojev pa so jih mnogokrat obravnavale kot živa bitja in jim dajale imena. Ob prebiranju knjige Zgodovina slovenskih železnic na razglednicah (Celjska in Mohorjeva družba, 2013) bralec zasluti, kako pomemben je bil prihod železne ceste v naše kraje - prvi lukamatija je na ljubljanski kolodvor prisopihal leta 1849 - razdalje so se skrajšale, čas je tekel hitreje, železnica je za vselej spremenila ustaljene dimenzije prostora in časa. Glede na to, da je mreža današnjih slovenskih železnic nastala v času avstro-ogrske monarhije, pa tudi, da bi bila knjiga z več kot osemsto starimi razglednicami in fotografijami dostopna čim širšemu občinstvu vključno z zbiratelji starih razglednic, so v sozaložništvu poskrbeli za dvojezično, slovensko-nemško izdajo tega zavidljivega podviga.
Z avtorjem se je pogovarjal njegov dolgoletni prijatelj, etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
dr. Dušan Nečak: »Ostpolitik« Willyja Brandta in Jugoslavija (1963-1969)
Na Besedni postaji smo 6. marca govorili o knjigi prof. dr. Dušana Nečaka, »Ostpolitik« Willyja Brandta in Jugoslavija (1963-1969) / (Znanstvena založba FF, Razprave FF, 2013). Kdo je bil Willy Brandt? Karizmatični zahodnonemški kancler, ki je s svojo »novo vzhodno politiko« tlakoval pot združitvi Nemčije in s tem zaznamoval nemško sodobno zgodovino, Nobelov nagrajenec za mir za leto 1971, politik, ki je Jugoslavijo imel za »posebni primer« znotraj komunističnega sveta in je z njo uredil najtrša bilateralna vprašanja, zlasti vprašanje odškodnine za nacistične zločine med drugo svetovno vojno, zunanji minister v času, ko sta ZRN in SFRJ po več kot desetih letih, januarja 1968, ponovno navezali diplomatske stike, s čimer je v praksi zaobšel temeljna načela zahodnonemške zunanje politike, ki so bila zapisana v Hallsteinovi doktrini. Z avtorjem knjige se je pogovarjal zgodovinar dr. Jože Pirjevec.
dr. Marta Verginella: Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem
Na Besedni postaji, 6. marca 2014, so se o knjigi, ki jo je uredila zgodovinarka Marta Verginella, Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem (Znanstvena založba FF, Studia humanitatis, 2013) pogovarjale urednica, ena od avtoric, prof. dr. Alenka Šelih, prof. dr. Eva Bahovec in prof. dr. Milica Antić Gaber. Strinjale so se s tem, da potrebujemo zgodovino žensk in da so poti pridobivanja pravic vijugaste in nikakor samoumevne. Nobene pravice niso za vedno pridobljene. Premajhno poznavanje zgodovine pravic žensk lahko kaj hitro povzroči korake nazaj, so si bile enotne. Beseda je tekla tudi o zgodovini žensk in študijah spola v Sloveniji, o vprašanjih zgodovinjenja spola v slovenskem zgodovinopisju in o umeščenosti zgodovine žensk v študije spola.
Manfred Koch: Lenoba
Na Besedni postaji, 26. februarja 2014, smo govorili o knjigi Manfred Koch, Lenoba (Koda, 2013). O Lenobi z veliko, pa tudi z malo začetnico so se pogovarjali prevajalka dr. Seta Knop, filozof Miha Kosovel in doc. dr. Janko Lozar Mrevlje. Za Sokrata je bila lenoba še življenjski ideal. Temu nasproti stoji krščanski ora et labora. Z novoveškim vzponom tehnike in industrializacije ter uveljavitvijo protestantske etike lenoba doživi demonizacijo, postane greh, delo pa brezprizivna dolžnost. Ena osrednjih zagat naše dobe je imperativ nenehnega, neutrudnega dela. Manfred Koch ta imperativ v svoji zabavni in nadvse poučni knjigi analizira in ga umešča v zgodovinsko perspektivo. Manfred Koch se ob obravnavi mitov o brezdelju, iznajdbe pridnega človeka in lenobe kot kritike civilizacije ustavlja tudi pri lenobnih junakih moderne literature. Imena, ki zaznamujejo njegovo pot po zgodovini lenobe, so zlasti Diogen iz Sinope, Heziod, Vergilij, Rousseau in Kant.
dr. Peter Mikša in mag. Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma
Na Besedni postaji, 19. februarja 2014, smo predstavili monografijo Zgodovina slovenskega alpinizma, ki naš alpinizem in Slovence prva postavlja na mednarodni gorniško-knjižni oder. Avtorja dr. Peter Mikša in mag. Urban Golob o veličastnem vzponu slovenskega alpinizma na najvišje vrhove sveta pišeta skozi kronološki pregled. Knjiga ima več adutov: napisala sta jo sociolog in zgodovinar, izhaja iz novega zgodovinskega gradiva ter je napisana berljivo, zanimivo in anekdotično, a hkrati tudi znanstveno zanesljivo. Je sodobna in všečna ter na 240 straneh prinaša okoli 230 fotografij, mnoge izmed njih prvič javno objavljene. V debati je sodeloval tudi dr. Aleksander Bjelčevič, ki je knjigi dodal poglavje o plezanju v Triglavski severni steni.