Številne omejitve javnega življenja, ki že drugo leto zaznamujejo naš vsakdan, k sreči ne morejo ustaviti plodne založniške dejavnosti. V letošnji izdaji Besednih postaj smo osvetlili del aktualne knjižne produkcije. Pri tem je sodelovalo 35 znanih in uglednih imen slovenskega znanstvenega in kulturnega življenja in osem založb, ki nam nudijo poglobljene uvide ter nas vabijo k branju in razmisleku – kar nenazadnje botruje nastanku novih knjig. Dogodki so del kulturnih dejavnosti knjigarne, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Vabljeni k ogledu ciklusa spletnih dogodkov med 11. in 15. oktobrom.
PONEDELJEK, 11. 10. 2021, ob 16:00
O branju, ki bralca bogati: slovaška in srbska književnost (KUD Police Dubove)
Sodelujejo: prof. dr. Đurđa Strsoglavec, Diana Pungeršič, Tatjana Jamnik
Na tokratni Besedni postaji smo se z nagrajenima prevajalkama pogovarjali o branju, bralcih in obrti književnega prevajanja. Gostji sta predstavili deli iz zakladnice slovanskih književnosti, ki bralca spremljata še dolgo po končanem branju: Đurđa Strsoglavec je spregovorila o biografskem romanu Tesla, portret med maskami srbskega pisatelja Vladimirja Pištala, Diana Pungeršič pa o zbirki kratke proze Pasji dnevi slovaškega pisatelja Dušana Mitane. Đurđa Strsoglavec je predavateljica na Oddelku za slavistiko FF UL in književna prevajalka bosanske, hrvaške, srbske in makedonske književnosti ter prejemnica nagrade srbskega centra PEN za najboljšo prevajalko srbske književnosti. Diana Pungeršič je literarna kritičarka, književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino, ki je za svoje prevajalsko in literarnokritično delo prejela nagrado Radojke Vrančič in Stritarjevo nagrado.
PONEDELJEK, 11. 10. 2021, ob 17:00
Pogovor o fantazijski literaturi in antijunakih (Mladinska knjiga Založba)
Sodelujejo: Kaja Bucik Vaupotič, Sergej Hvala, Jure Preglau
Pogovor s prevajalcema Kajo Bucik Vavpetič in Sergejem Hvalo - Snetijem je vodil Jure Preglau. Za izhodišče so vzeli knjigi Laži Locka Lamore (Scott Lynch) in Odloči naj vojna (Joe Abercrombie), v katerih so glavni protagonisti izraziti antijunaki. Razglabljali so, zakaj imajo bralci te antijunake radi, čeprav so morilci, tatovi, sleparji itn. Poleg tega pa sta prevajalca predstavila prevajalske zagate, ki so se pojavile ob prevajanju teh dveh knjig.
PONEDELJEK, 11. 10. 2021, ob 18:00
Andrea Komlosy, Delo: globalnohistorična perspektiva (Založba /*cf.)
Sodelujeta: prof. dr. Rastko Močnik, dr. Maja Breznik
Knjiga Delo: globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja (prev. Mojca Kranjc, Založba /*cf., 2021) avstrijske profesorice Andree Komlosy je enkratna v svetovni teoretski literaturi. Obdeluje osnovno človeško dejavnost – delo v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih osemsto letih v svetovnem merilu. Študija razpravlja o ženskem delu, neplačanem delu, izkoriščanju presežne vrednosti in o delavcih, ki so prisiljeni v posebej krute delovne pogoje in prakse. O Delu sta se pogovarjala avtorica spremne besede k slovenski izdaji knjige dr. Maja Breznik in prof. dr. Rastko Močnik.
TOREK, 12. 10. 2021, ob 16:00
Tomo Virk, Literatura in etika (LUD Literatura)
Sodelujeta: prof. dr. Tomo Virk, dr. Matic Kocijančič
Prof. dr. Tomo Virk je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Z dr. Maticem Kocijančičem sta se pogovarjala o Literaturi in etiki, Virkovi šestnajsti samostojni knjigi – nadaljevanju njegove teoretske monografije Etični obrat v literarni vedi (2018) –, ki prinaša interpretacije konkretnih literarnih besedil v luči večplastnega razmerja med literaturo in etiko.
TOREK, 12. 10. 2021, ob 17:00
Eva Boštjančič, Katarina Babnik (ur.), Prostovoljstvo v Sloveniji: psihološki pogledi in raziskave (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)
Sodelujeta: doc. dr. Katarina Babnik, prof. dr. Eva Boštjančič
Študenti in študentke psihologije so s perspektive psihologije proučili izzive in pasti, prednosti in slabosti sodobnega prostovoljstva. Kdaj in zakaj se posameznik odloči postati prostovoljec, kakšni konteksti spodbujajo ali zavirajo prostovoljstvo; katere so sodobne oblike prostovoljstva ter kaj lahko pri tem pridobijo korporacije in kaj njeni člani? Na ta in mnoga druga vprašanja poskuša odgovore pričujoča monografija, ki je rezultat sodelovanja Katedre za psihologijo dela in organizacije Oddelka za psihologijo FF UL s Slovensko filantropijo ter radovednosti študentov in študentk.
TOREK, 12. 10. 2021, ob 18:00
Rade Pantić, Umetnost skozi teorijo (Založba /*cf.)
Sodelujeta: prof. dr. Lev Kreft, dr. Kaja Kraner
Kaja Kraner in Lev Kreft sta v pogovoru predstavila tri sklope knjige Umetnost skozi teorijo Radeta Pantića, in sicer: prvič, historični materializem kot metodo in tri študijske primere (kiparstvo stare Grčije in demokracija; Manet, avtonomija umetnosti in "čista" estetika; sodobna umetnost in Todorovićevi Cigani in psi); drugič, politično ekonomijo umetnostne produkcije in izjemnost umetnosti; tretjič, umetnost in kulturno politiko v Jugoslaviji. Pri tem sta izpostavila tudi Pantićevo kritično branje Rancièra, Bourdieuja in Dava Beecha, hkrati pa avtorjevo naslonitev na Althusserja in Močnika.
SREDA, 13. 10. 2021, ob 16:00
Vlasta Pacheiner Klander, Luka Repanšek idr., Razgledi po staroindijski književnosti: Prevodi in interpretacije (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)
Sodelujeta: doc. dr. Luka Repanšek, doc. dr. Nina Petek
Berilo Razgledi po staroindijski književnosti je antološko zasnovan učbenik staroindijske književnosti, ki je namenjen tako študentom kot mnogo širšemu krogu bralcev – prav vsem, ki jih zanimajo oz. privlačijo stare in oddaljene književnosti! Ker gre za najobsežnejši svetovni literarni korpus, se po njem na 500 straneh in v dobri uri lahko seveda res le razgledamo, a so izbrani literarni spomeniki, predstavljeni v knjigi in doživeti v pogovoru, obenem dovolj reprezentativni, da si bosta tako bralec kot poslušalec vendarle ustvarila dober vtis o idejnem svetu in estetiki osupljive književnosti stare Indije.
SREDA, 13. 10. 2021, ob 17:00
Lev N. Tolstoj, Vojna in mir, Ivo Andrić, Travniška kronika (Mladinska knjiga Založba)
Sodelujejo: prof. dr. Đurđa Strsoglavec, Lijana Dejak, Andrej Ilc
Zakaj in za koga nova prevoda Tolstojeve Vojne in miru ter Andrićeve Travniške kronike? In zakaj ravno zdaj? O tem in še o čem se pogovarjajo prevajalki Lijana Dejak in Đurđa Strsoglavec ter urednik Andrej Ilc z Mladinske knjige, kjer sta oba nova prevoda izšla, in sicer v zbirki s pomenljivim naslovom Veliki večni roman.
SREDA, 13. 10. 2021, ob 18:00
Svetlana Slapšak, Šola za delikatne ljubimce (Založba Goga)
Sodelujeta: prof. dr. Svetlana Slapšak, dr. Seta Knop
Šola za delikatne ljubimce je roman o Grčiji, o ljubezni, o politiki, o možnosti pravilnega življenja – in čem še? Koliko je v dogajanju – zgodba se godi leta 1974, v času padca vojaške hunte – avtobiografskega? Glavna oseba svojemu sogovorniku svet ves čas pojasnjuje in tolmači – pa je svet sploh mogoče razložiti ali ta hermenevtični izziv vselej propade?
ČETRTEK, 14. 10. 2021, ob 16:00
Darja Kobal Grum, Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)
Sodelujeta: prof. dr. Darja Kobal Grum, prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek
Pričujoča knjiga je znanstvena monografija, v kateri avtorica raziskuje čustva kot samostojni psihološki pojav ter v odnosu do motivacije in kognicije. Obsega 6 poglavij: Uvod, Znanstveni temelji čustev, Ocena situacije in čustveni možgani, Ocena ciljev in motivacijska vloga čustev, Ciljno neskladna čustva in stres ter Ciljno skladna čustva in pozitivni vidiki sebstva. Rdeča nit med poglavji so hipoteze, ki jih v monografiji razvija, utemeljuje z ugotovitvami najsodobnejših raziskav, preverja z lastnimi raziskovalnimi izsledki, postavlja v ustrezne konceptualne modele in na koncu potrdi. Na koncu poda še smernice za nadaljnje raziskovanje čustev v kontekstu optimalnega funkcioniranja v vsakdanjem življenju.
ČETRTEK, 14. 10. 2021, ob 17:00
Jožef Muhovič, Vid Snoj, Diafanije: pogovori o likovni in literarni umetnosti (LUD Literatura)
Sodelujejo: prof. dr. Jožef Muhovič, prof. dr. Vid Snoj, dr. Matic Kocijančič
Diafanije so knjiga v obliki dialoga. Njen naslov izvira iz grške besede diapháneia, ki pomeni »prosojnost«, »prosevanje« in »presvetljevanje«. Dialogi v knjigi so posvečeni obravnavi likovnih del, ki so nastala po literarni predlogi, in literarnim delom, ki so nastala na osnovi likovnih umetnin. V obeh primerih se umetniška dela vzajemno osvetljujejo. Iz tega osvetljevanja in prisluškovanja drugi strani pa lahko vzniknejo uvidi v najbolj presenetljive ekspresivne geste, v katerih se poslušanja in gledanja vredne stvari šele porajajo kot takšne. V pogovorih o izbranih umetniških parih sta avtorja s presenečenjem ugotavljala, da se medsebojno presvetljujeta tudi njuni stroki, literarna in likovna teorija. Velikokrat sta namreč opazila, da ju intervencije sogovornika vzpodbujajo k mislim, do katerih zgolj na podlagi lastnih strok ne bi prišla in jih pred pogovorom tudi nista poznala.
ČETRTEK, 14. 10. 2021, ob 18:00
Tina Kozin, Nebo pod vodo (Založba Litera)
Sodelujeta: Tina Kozin, prof. dr. Alojzija Zupan Sosič
Tretja pesniška zbirka Tine Kozin, komparativistke, kritičarke, urednice, doktorske študentke in radijske ustvarjalke na radiu ARS, nam zastavi ključno vprašanje že z naslovom: Nebo pod vodo (2020). Vprašanju – zakaj je nebo pod vodo? – se pridružujejo še številna druga: zakaj pesmi brišejo meje med človeškim in nečloveškim, kako se narava zlije s človekom, kakšno vlogo imajo sugestivne estetske podobe, kaj je mobilna silabičnost … O nagrajeni pesniški zbirki (Veronikina nagrada) se je s pesnico pogovarjala red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič.
PETEK, 15. 10. 2021, ob 16:00
Maja Bitenc, Marko Stabej, Andrejka Žejn (ur.), Sociolingvistično iskrenje (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)
Sodelujeta: prof. dr. Marko Stabej, doc. dr. Maja Bitenc
Urednica in urednik monografije Sociolingvistično iskrenje, Maja Bitenc in Marko Stabej, predstavljata nastanek in vsebino dela, ki je posvečeno 90-letnici rojstva zaslužne profesorice dr. Brede Pogorelec in vključuje 13 prispevkov o raziskavah v okviru zanimivejših sociolingvističnih diplomskih in doktorskih nalog: Kako govorci slovenščine pojmujejo zvrstnost, kako spreminjajo svoj govor glede na različne okoliščine in zakaj liki v sinhroniziranih risankah govorijo različne "slovenščine"? Kako uspešno učenci priseljenci usvajajo slovenščino, kako se sporazumevajo z drugimi? Kako učinkovito je šolsko tolmačenje za gluhe in naglušne? Kako je s slovenščino v zamejstvu in po svetu? Kaj je značilno za visokošolsko jezikovno politiko v Sloveniji in Ukrajini ter na Poljskem? Kako je s citatnostjo v spletnem migracijskem diskurzu? Naj se iskri!
PETEK, 15. 10. 2021, ob 17:00
Brane Senegačnik, Pogovori z nikomer (Slovenska matica)
Sodelujejo: doc. dr. Branko Senegačnik, prof. Boris Šinigoj (recital na lutnji), doc. dr. Alen Albin Širca
Predstavitev pesniške zbirke Pogovori z nikomer, nagrajene z nagrado Prešernovega sklada za leto 2019, je preplet glasbe, poezije in refleksije lirike. Dve skladbi neznanega mojstra iz 18. stoletja, ki ju na dvoglavi baročni lutnji izvede Boris Šinigoj, intonirata kratek recital v izvedbi avtorja, ki se mu v nadaljevanju pridruži pisec spremne besede dr. Alen Širca. Vprašanja, ki si jih zastavljata, sicer izvirajo iz pesmi v zbirki, a imajo mnogo širši domet: razvije se pogovor o bistvenih potezah lirične poezije, o njenem izvoru, jezikovnih oblikah in zlasti smislu v sodobni kulturi. Zaključi se, ker se izteče odmerjeni čas, tematika pa se šele zares razpre: ob liriki se namreč zastavljajo temeljna jezikovna, zgodovinska in tudi antropološka vprašanja.
PETEK, 15. 10. 2021, ob 18:00
Gilles Deleuze, Podoba - čas (Studia humanitatis)
Sodelujeta: prof. dr. Darko Štrajn, dr. Stojan Pelko
Podoba-čas je drugi zvezek dela filozofa Gillesa Deleuza o filmu. Po hitrem prevodu prvega zvezka, Podoba-gibanje, smo morali na slovenski prevod tega temeljnega dela o umetnosti 20. stoletja čakati kar 36 let. Izšel je pri založbi Studia humanitatis, v prevodu Jelke Kernev Štrajn in Stojana Pelka ter s spremno besedo Darka Štrajna. Prav Pelko in Štrajn v tokratni Besedni postaji skozi pogovor pojasnita mesto tega dela v Deleuzovem opusu in njegov pomen za filmsko teorijo. Če so nam podobe-gibanja klasičnega filma še ponujale čas v posredni obliki, tedaj nam po drugi svetovni vojni »raztreščeni« film neorealizma ponudi čas v drugačni, neposredni obliki – podoba-čas je čas »v prvi osebi«. Spodbujen z Novim valom v praksi in teoriji Deleuze zapiše nekatere od najbolj lucidnih opažanj o tem, zakaj podobe in zvoki ne gredo več skupaj in zakaj je junak modernega filma pogosto videc, ki v kristalih časa vidi preteklost in prihodnost hkrati.